Izvor nas TT-jev, je poln skrivnosti. Pravijo, da prihajamo iz pokrajine v Tibetu, ki se imenuje »Izgubljena dolina«. Že pred dva tisoč leti so nas
tam vzrejali v samostanih.
Pred šeststo leti, preden je močan potres razdejal in porušil vse poti v dolino, so vodilni menihi le-to obiskali. Tam so jim ob odhodu poklonili
Tibetanskega terierja, ki naj bi prinesel mir in blaginjo njihovim samostanom. Tibetanci so verjeli, da prinašamo srečo, zato so nas včasih podarili kot dragoceno darilo ali v zahvalo. Tako smo postali zelo cenjeni. Lastniki so nas celo skrivali in zanikali, da sploh obstajamo. Minevala so leta in počasi smo začeli vstopati v tibetanske
družine. Ker so z nami ravnali in nas ljubili kot svoje otroke, se nas je
prijelo ime »Mali ljudje«. Kasneje smo se pridružili tudi nomadskim plemenom. Od tu najbrž izvira naše veselje in želja po potovanju in raziskovanju.
TT-ji smo tako skozi stoletja živeli, se razvijali in poizkušali preživeti ekstremne klimatske razmere na zahtevnih terenih »Strehe sveta«.
Na naše življenje in razvoj je vplivalo tudi verovanje Tibetancev, da smo reinkarnacija menihov, ki so v prejšnjem življenju grešili in želja, da bi bili čimbolj podobni Sangee-ju, bajeslovnemu snežnemu levu.
Za našo pasmo je postalo značilno srednje veliko, mišičasto in kompaktno ter izredno gibčno telo. Dvojna dlaka- spodaj podlanka, tanka in volnata, zgoraj pa krovna dlaka, dolga, bujna, tanka vendar ne volnata niti svilena. Viseča ušesa in glavo imamo pokrito z dolgo dlako, ki nam pada čez velike, okrogle, temno rjave oči. Prav tako bogat z dlako je naš srednje dolg rep, ki ga nosimo precej visoko in nam v rahlem loku pada čez hrbet. Naše šape pa so velike in okrogle, med prsti ter blazinicami bogato odlakane.
Glede na toliko dlake ni čudno, da so TT-je v Tibetu klicali APSO - pomeni namreč dolgodlaki pes.
Poleg zunanjosti se je skozi vsa ta leta izoblikoval tudi naš značaj.
Smo odločni, živahni, dobrodušni in zvesti, družabni, pozorni, bistri in
igrivi. Nismo divji ali napadalni, vsekakor pa smo zadržani do tujcev.
Na vse te lepe lastnosti je zelo verjetno vplivalo tudi to, da smo vedno živeli v tesnem stiku z ljudmi kot prijatelji in hišni čuvaji. Zato pravzaprav nismo navajeni in si ne želimo življenja v garažah, pesjakih, da o grozi na verigah niti ne govorimo.
Tole je le kamenček v mozaiku zgodovine, razvoja in opisa TT-jev.
Za bolj radovedne, vedoželjne in tiste, ki si želite več strokovnega branja pa so še spodnji naslovi:
več o Tibetanskem terierju (zgodovina, zdravje, šolanje…)
Klub za tibetanske pasme Slovenije
Lahko pa mi tudi pišete: nanda.devi@email.si
Nanda